RFI Fulfulde no waɗa maakodal (tintidal) hoɓɓo, hertiyankooɓe e dillooɓe e baŋŋeeji kala. Ley oo taskaram heɗee yi'aango maɓɓe, miijooji maɓɓe e taskanɗe maɓɓe.
Épisodes

Ko honɗum saabii yo fedde dawro ANC hayru doole mum e nder leydi ndii? ko ɗum Aboubacar Sidighi Bah woni e taskaade
Afrique du Sud, ko waasere mawnde fedde ANC heɓi e ɗii suɓngooji ardorɗi gure, faltiiɗi e ndee lannoode yontere. Gila ndee walde ANC sinca e hitaande 1994, ko hikka go’o nde heɓi daaɗe 31% e suɓngo. Ko njaltuɗi googinɗi uytagol doole ndee fedde nde Nelson Mandela sinci e nder renndo politik Afrique du Sud. Ko holɗum saabii yo ndee walde ANC foole ? Ko fedde politik honnde nafitori ndee waasere ANC

Ko holɗum ndee waasere ɓural battinta e laamu Donald Trump? Mamadou Adama Diallo no jaaboo ngal lamndal.
Etats Unis, ko waasere mawnde Donald Trump heɓi e ɗii suɓngooji Congrès waɗuɗi e ndee talataare. Oo hooreejo Dawlaaji Ndentuɗi Amerik e fedde mun politik foolaama. E nder ɗii duuɓi ɗiɗi arooji ko Demokaratnaaɓeɓeen ardotoo ɗii suuɗi ɗiɗi, toppitiiɗi golle depiteeɓe. E ɗii suɓngooji, Ameriknaaɓe ɓeen yagginii Donald Trump sabu ronkugol mo teddinnde foodeeje ɗe o waɗuno saaha mo o ɗaɓɓata laamu. Ko

Hannde hiɗen jaɓɓii Aissa Doumara ardiiɗo fedde (ALVF), fedde haɓoore fitinaajo faweteeɗi e hoore rewɓe
Cameroun, pelle daraniiɗe hakkeeji neɗɗanke winndi eɓɓoore sariya hiwrinde rewɓe ndii leydi. Ndee eɓɓoore waɗaama saaha nde fitinaaji ɓeydi tiiɗude e hoore ɓee rewɓe. Gila ndee hitaande fuɗɗi ko sonnaaɓe 76 waraama e nder Cameroun. Faandaare ɗee pelle sosiyete siwil ko ɓeydugol yaggine faweeɗe e hoore fawooɓe ɓee rewɓe fitinaaji. Aissa Doumara hooreejo Walde Cameroun Haɓoore fitinaaji faweteeɗi e

Hannde hiɗen jaɓɓii Doro GUEYE jaayndeyankeejo daraniiɗo hakkeeji neɗɗo. Himo artana e ngol cimtol UNESCO ko faati e 189 jaayndeyankooɓe waraaɓe hakkunde 2024-2025
Ko timmi jaayndeyankooɓe 189 waraama hakkuunde hitaande 2024 e hitaande 2025. Ko ɗum ciimtol ngol fedde UNESCO yaltini hankin maadini. Nduu salndu ONU feññinii wonndema boneeji waɗeteeɗi e hoore jaayndeyankooɓe alaaka e ñaaweede. E nder hen, fitinaaji wanaaɗi e faweede e hoore ɓee hummpitooɓe hino ɓeydaade e nder leyɗe heewɗe. E nder Afrik ɗiin boneeji hino tenti wano wa e leydi Guinée, Burkina Fa

Njaɓɓiɗen hannde ko Hamou Soulé Diallo heertorɗo jokkondiral winndere, e alhaali jonnde Afrique-Russie
Mbatu tataɓu Russie/Afrique waɗii e ndee yontere faltiinde. Ngu renndini imminaaɓe leyɗe Afriknaaje 48. E ɓeen 22 ko hooreeɓe leydi. E nder ndee jonnde Vladmir Poutine holli semmbinan gollidal hakkunde leydi makko e ndee duunde e banŋe faggudu, cellal e ndeenaagu. Oo hooreejo Russie nantini bammban Afrik e nder hare ndee duunde fii heɓugol jonnde duumiinde to Dental Adunaaru ONU. Nguu mbatu laatan

Hannde hiɗen jaɓɓii Aliou BARRY hertorɗo kisal e ndeenaagu ko taskoo ngal ɓadondiral dipolomasi hakkunde Niger e Algerie
Algerie ɓami pellital neldugol kuno maɓɓe Niger. Ɗum ko ngam hiwgol sosieyeteeji petrol joɗiiɗi Niger. Ko ngol wonata laawol aranol yo Algerie neldu konunkooɓe leydi wonndi. E ɗii dumunnaaji sakkitiiɗi ɗoo gollidal hakkunde Alger e Niamey hino ɓeydi sanne , woni ko e banŋe kisal walla faggudu. Ko holɗum saabi yo Algerie aadoo neldugol konu mun Niger ? Ko holɗum dawla Algerie dañata ? Ko holɗum nga

Needi: alhaali ustagol tolno ganndal e faamu sukaaɓe janngooɓe ɓen, hiɗen jaɓɓii Mohamedou Pathe DIALLO hertorɗo ganndal needi
Afrik, tolno sukaaɓe tosookooɓe janngooɓe heewɓe hino ŋakki e fannu taro wonndude e hiisa walla matematik. Ko ɗum wiɗto ngo PASEC, fedde winndereyankoore toppitiinde jannde waɗi e nder leyɗe Afrik ɗuuɗuɗe holli. E nder ndee tefoore, harallooɓe ɓee, yewtidii e janngooɓe, jannginooɓe e mawɓe janngooɓe 360 000 e nder leyɗe Afrik 16. E biol Mohamedou Pathe Diallo hertorɗo jannde oo alhaali hino haana

Hiɗen jaɓɓii hannde Aboubacry BA jaaydeyankeejo hertorɗo coftal-ɓalli ko taskoo oo alhaali tottugol ndee fukuure kaŋŋe Harry KANE
Harry Kane Angleterjo dañi mbuuñaari fukuure kaŋŋe hikka,ndii mbuuñaari ndi France Football hokkata ɓurɗo tinnaade fija balon hitaannde kala. E ngal kawritan yuɓɓinaangal to Londre hanki,kanko kokkuɗo kippu makko laataade champion d'Allemagne ɗiɗaɓe e LDC ɓennuɗo e kup du monde hikkaajo .Fodde badduuji 61 o loggani kippu makko Bayern Munich diwde etondirɓe makko. Ngal deesewal wayriino hootude to

Senegal: ko hooreejo jaagorɓe Ahmadou Al Aminou Lô woni koɗo men hannde
Sénégal pooɗondiral no jokki hakkunde laamu nguu e sarɗiyankooɓe ɓen.Caggal balɗe ɗiɗi golle e yontere faltiinde sarɗiyankooɓe PASTEF salike wootugol eɓɓoore feewnitirde kaalisi gollirɗo laamu nguu.Hiɓe ƴami laaɓal e ɗow kaalisi on aado o waɗeede e gollirɗe laamu, wallitoragol renndo ngon e ɗuytugol sattee nde cogguuli.OO alhaali addii hooreejo jaagorɓe Ahmadou Al Aminou LO joododude e jaayndeyank

Ko alhaali ñawu Ebola naatngu Nigeria njeewtitten e koɗo men hannde, Dr Ahmad Umar, ñawndoowo ñabbuuji daaɓooji
Ndee nawnaare Ebola yiyaande Nigeria, ko noone Bundibugyo, nguu ñawu jaaliingu hannde République Démocratique du Congo. Ko debbo immiiɗo Ouganda naatdi ndee nawnaare e nder Nigeria. Ardiiɓe leydi ndii nantinii wonndema, yimɓe 44 ɓattondirɓe e oo debbo ñawɗo hino aynaa. Yiɗde hooreeɓe Nigeria ko haɗugol layugol Ebola e nder ndii leydi . Kono wonaa e ngol laawol ɗoo, Ebola fuɗɗii naatude Nigeria. E

Hannde ko porofeseer Abdoul Doro Sow, renndiyaŋke njaɓɓiɗen ngam yeewtude e alhaali Paul Mackenzie to Kenya
Kenya, suudu ñaawirdu leydi ndii tabintinii wonnde Paul Mackenzie saabike maayde yimɓe 191 tawa 190, ko sukaaɓe. Oo ardiiɗo fedde nasaarankoore seɓɓitiinde yamirno yimɓe makko waasde ñaamde e yaarde haa ɓe maaya. Ko e nder ɗum heewɓe wariri ɓiɓɓe mun ɗonka e heege. Fureeji timmuɓe 450 yiitaama e nder ladde noddiraande Shakahola, nde oo pasteerjo daakinoo e mun. Ko holno neɗɗo waawiri battinde e ha

Hannde njeewtitten ko Amadou Aly Kane ko faati ngonka hakkeeji aade e nder doŋre Afrik
Ɗoo e Dakar, ina haani yuɓɓineede goomu daraniingu hakkeeji aade e ɓesngu woni CADHP. Ɗum ko ummaade 21 lewru 10ɓuru hitaande 2026. Seteeji gummiiɗi e leyɗeele keewɗe e nder Afrik nana e jeewte ko faati e wellitaare yimɓe e doŋre Afrik ndee. Nguu batu ina hawri e duuɓi 40 sarɗi Afrik paatuɗo e hakkeeji aade kadi e ŋakkeere ndimaagu jaayndiyaŋkaagal sabu diftagol jaayndiyaŋkooɓe heewɓe e nder Afrik

E alhaali ɗii seppooji baɗateeɗi to France, eɗen njaɓɓii hannde Amadou Tidiane Diallo, sariyayanke, keertoriiɗo hakkeeji neɗɗo
Ko ɓuri yimɓe 800 000 njaltii hecci hanki aset seppude e diiwe keewɗe France. To Paris, Marseille, Lyon, Bordeaux, Nantes, Saint Etienne, e diiwe goɗɗe. Sabaabu oo ko satteende nguurndam ɗam. Ina jeyaa e yuɓɓinɓe seppooji ɗii, fedde noddirteeɓe “gilet jaunes”, janngooɓe, haa e heertoriiɓe weeyo. Bonandaaji keewɗi teskaama e majjum. Jeeyirɗe, gollorɗe janane, haa e ɗe laamanteeje cumaama e yoga e d

Ɓeydugol rafi Ebola e nder RDC woni toɓɓere yeewtere men hannde
To RDC, ñawu Ebola ina jokki raaɓtude e ndii leydi. E ko hooreeɓe ɓen kumpiti talaata ko ɓuri 9 000 tawraa ñawu nguu, ko ɓuri 4300 maayi e nder diiwe 7. Haɓugol e ñawu nguu no ɓeydii tiiɗude sabu rafi ndeenaagu bannge e nokkuuji to ngu ɓuri jalaade. Yimɓe ɓee kadi koolaaki eɓɓooje daɗɗaaɗe ɗee kadi ŋakkugol kaɓirɗe cafrirɗe ngam haɓde e oo rafi, wallaani. E ɗee balɗe kadi hollitaama wonnde ñawu ng

Njeewtitten e koɗo men hannde ko alhaali ndee fedde politik hesere nde Joseph Kabila renndi e murtuɓe M23
Front pour la refondation de la Nation, ɗum ko fedde heyre nde Joseph Kabila wartidi e politiki RDC. Ndee fedde heyre nde o tawdaa e muurtuɓe M23 hollitaama hanki to Goma saare mawnde fuɗnange RDC, to murtuɓe M23, heewɓe haɓude e laamu RDC njooɗi. Kanko ñawaaɗo kasu maayde saabu tuumeede jamfaade leydi makko, o anndinii sosugol ndee fedde e sahaa mo leydi ndii heɓindantoo suɓgooji laamu baɗooji e

Alhaali dawro e jiiɓoldu fewndiindu GUINEE-BISSAU caggal nde artugol Umaro Sissoko Embalo tulti
Guinee Bissau suɓgooji laamu e depiteeɓe no aadanoo 6 lewru 12ɓurdu warooru. Hannde lamndi na gon so on aadi laatoto. Fedde tammbiinde suɓgooji laamu leydi din anndini ɓe keɓɓindaaki tafon,horeejo jaagorɓe laamu gun kasi jokkinii ɗin kongi. Gartol Oumarou Sissoko Emballo laamiiɗo kiɗɗo laataaki e ɗiɗi lewru ndu hono ko o naniranoo.Laamu leydi ndi fiirtiɗiɗum saabu e wii maɓɓe no leydi ndin worndi

Woni koɗo men hannde ko Oumar Ly, sariyayanke e batte leydi, golloowo e gollirdu SONED Afrik
Hitaande kala, ɗoo e Senegal no taykaa tampiri mawndi so ndunngu hewti, hikka kasin toɓooli no njokki battinde e koreeji ndii leydi. E ɗee balɗe tati sakkitiiɗe, cuuɗi caamii, yimɓe yoga maayi, njeyguuji e kaake boni. Laamu ngu anndinii no e darnde faabaade loriiɓe. Ko ɓuri miliyariiji 9 kaalisi cfa laamu ngu aadii yaltinde etaade ittude ɗee caɗeele toɓo ndunngu ɗo e senegal. Hade nguu laamu e laa

Ko holɗum walli konu Mali heɓtugol Kidal, tawa muurtuɓe FLA dartaaki? ko ngal lamndal Pr. Gourmo Abdoul LO koɗo men woni e jaabaade
Mali, Gila e ndee talaataare faltiinde Kidal ko juuɗe laami Mali woni. Konunkooɓe leydi ndii e wallidiiɓe mun Africa Corps heɓti ndee Saare Kidal lebbi jowi caggal nde ɓe riiwa e mayre .Murtuɓe FLFA e gollidiiɓe maɓɓe JNIM jaɓtunooɓe Kidal e lewru 4ɓuru ndee hitaande yaltu e ndee saare ado konu Mali hewtude ton. Ko ɗum saabi hare waɗaali hakkunde ɓee ɗiɗo. Ko holɗum walli Konu Mali heɓtugol Kidal

Cameroun: posonji, tooke e kedde metalji yiitaama e nder tebbeeli gerto, Dr Hasimi Diallo hertorɗo cellal daabeeji no tewta battane ɗum e callal men
Cameroun, Tebbeeli gerto e boofooɗe wonaaɗe e yeeyeede hewɗe laaɓana ñawndu, sabu hiɗe wonndi e ñaw. Ko ɗum wiɗto ngo Iniwersite Yaoundé I waɗi feññini. Ɗii tebbeeli ɗee gortooɗe hino wonndi e tooke bonɗe wi’eteeɗe e faransiire métaux lourds, residus antibiotique e toxines. Ɗee tooke ko saabotooɗe ñabbeeli heewɗi, haa hewta cancer. Gila ngoo wiɗto yalti kulol mawngol hino woodani pelle naftortooɗe

Hiɗen jaɓɓii Dr Mamadou Youri Sall taariikayankeejo ko artana en nguurdam Cheikh Hamidou Kane
Cheikh Hamadiou Kane maayi e ndee aseweere faltiinde. Oo winndiyanke Senegalnaajo mawɗo maayiri duuɓi 98. Ko deftere makko “L’aventure ambiguie” yaltinaande e hitaande 1961, okkimo darja. Ndeen deftere no fawi e jaggondiral pine. Toɓɓere himmannde Afriknaaɓe caggal nde kolonaaku naadi e renndooji Afrik pinal kesal lunndiingal aadaajimaɓɓe. Faandaare Cheikh Hamadiou Kane ko hollugol neɗɗo fow no ha

Tawu si ɓee muurtuɓe Tigre waawan liɓude laamu Aby Ahmed, hiɗen jaɓɓii Dr. Dr Aboubacar Demba Diaby, janginoowo to iniwersite Sonfonia
Ethiopie, hare hakkunde laamu nguu e pelle murtuɗe fuɗɗitike gila e nduu lewru faltiindu. Pelle murtuɗe rennduɗe caggal TPLF hino eɓɓi liɓugol laamu Abiy Ahmed, oo hooreejo jaagorɓe Ethiopie. Ɗee pelle waawi jaɓtude ayropooruuji tati e nder ngal diiwal Tigré hedde rewo leydi ndii. Kono, konu laamu nguu hino jokki haɓugol ɗee pelle. Hooreeɓe Ethiopie hino tuumi leyɗe kawtalje maɓɓe wallittagol ɓee

Hannde hiɗen jaɓɓii Oumou Souleymane Kane, komiserjo CAF, ardiiɗo kiɗɗo njuɓɓudi fuku-koyngal rewɓe Mauritanie
Senegal, ko balɗe 30 tan heddii ɗoo fuɗɗagol fijooji olempik sukaaɓe. Ngal kawrital fijooji mawngal waɗan gila 31 lewru 10ɓuru haa 13 lewru 11ɓuru. Ko faati e heɓlo, ardiiɓe Senegal nantini wonndema mahanteeriiji jaɓɓotooɗi ɗii fijooji fow gaynaama darneede walla wattiteede. Ko ngol wontata laawol aranol yo ɗi waɗu e nder duunde Afrik. Ko ɗum holli, ɗiiko fijooji taariikayankooji, laatantooɗi atel

Burkina Faso: hiɗen jaɓɓii hannde Dr Mamadou Sow jannginowo e duɗe mawɗe hertorɗo Sahel ko taskoo ɗii duuɓi nayi ɗi Ibrahima Traore e hooreyaaku leydi
Burkina Faso, waɗii hannde duuɓi 4 gila kapiteen Ibrahima Traoré liɓi laamu kolonel Paul-Henri Sandaogo Damiba. Kapiteen Traoré foduno wonndema o ɓooyata e laamu. Kono lebbi seeɗa caggal ɗum, o jonni hoore makko manda timmuɗo mo rewnaaka e suɓngooji. O fusi pelle politik ɗee fow, o rawɗike lunndiiɓe laamu, o soki walla o majjini woɓɓe. E nder ɗiiduuɓi 4 ŋakkere ndeenaagu yaaraali caggal hay si taw

E battaane maanditaare warngo waɗunoongo ka estaad 28 settaambur 2009 hiɗen jaɓɓii Asmaou Diallo hooreejo AVIPA fedde lorriiɓe
Guinee :Hankin 28 lewru 9 ɓuru 2026, Pelle daraniiɗe hakke neɗanke FIDH, OGDH, AVIPA wurnintini duuɓi17 warngooji 28 settambur 2009, pankare ko yimɓe ko ɓuri 150 maayi, woɓɓe barmina, rewɓe ko ɓuri temedere doola. E hitande 2024, horeeɓe kununkoɓe no tawa e ɓen ardinooɗo leydi ndin on saayi captaine Moussa Dadis Camara fawano jukkooje sabuwarnedanke. Duuɓi ɗiɗi feƴƴi lorriɓe go hetti hakke mun, wo











