Accueil Podcasts Koɗo men hannde
Koɗo men hannde

Koɗo men hannde

RFI Fulfulde 24 episodes Latest Jun 4, 2026

RFI Fulfulde no waɗa maakodal (tintidal) hoɓɓo, hertiyankooɓe e dillooɓe e baŋŋeeji kala. Ley oo taskaram heɗee yi'aango maɓɓe, miijooji maɓɓe e taskanɗe maɓɓe.

Episodes

Deesewal fuku-koyngal adunaaru 2026: ko hannde foolotiro ngoo fuɗɗotoo hakkunde Mexique e Afrique du Sud Jun 11, 2026 00:05:00 Deesewal fuku-koyngal adunaaru fuɗɗoto hannde. Ko yerondiral hakkunde ɗiɗɗal Mexique e Afrique du Sud, udditata ngal kawrital e yamnde 19H, hannde kiikiiɗe. Ko kippuuji 48 tawa e maggal e ɗiin 10 ko kippuuji Afrik. Ko e nder leyɗe tati ngal deesewal wona e fijeede, ɗeen ko Mexique, Etats Unis e Canada. Ngam taskagol fartanŋe kippuuji tawaaɗi e ngal deesewal,faamina sartiiji kesi ɗii FIFA ɓami, hiɗ
Hannde hiɗen jaɓɓii Ibrahima Sory Idrissa Diallo hertorɗo ganndal leydi ko taskoo alhaali feccagol leydi e maadiiji Jun 10, 2026 00:05:37 Guinée, waɗii balɗe ko hulol woni e nder leegal Nongo e nder Conakry, laamorgo ndii leydi. Pecci mawɗi hino yaltude e maadiiji cuuɗi wonndude e laawi ndeen nokkuure. E ɗee balɗe faltiiɗe, woodi koore walla suudu uniindu caggal feccagol maadi mayru. E nder ciimtol, guwerneman on maadinii wonndema ko asugol foorasiiji e nder ngal leegal saabii feccagol ɗii cuuɗi. Huunde hulɓiniinde. Ngam taskagol oo
Hannde hiɗen jaɓɓi Dr Abou Dieng, hertorɗo faggudu, jannginoowo to iniwersite Nouakchott Jun 9, 2026 00:05:44 Mauritanie, hooreeɓe leydi ndii ɓeydi coggu koɓɓam e nder ndee yontere faltiinde. Ko ngol ɗoo woni laawol 4ɓol, karbiran no ɓeyde e ndii leydi e nder ɗii lebbi 3 faltiiɗi. Ko ndee hare diiwal Moyen Orient saabi ngol ɓeydagol, e b’ol hooreeɓe Maurtanie. Hol saabi ndee hare Moyen Orient battini sanne e faggudu Mauritanie, leydi wonndi e yaltini gaz e karbiran ? Ko holɗum ngol ɓeydagol battinta e ngu
Hannde hiɗen jaɓɓii: Jean-Hervé Jézéquel, hertorɗo kisal e ndeenaagu mo Crisgroup Jun 8, 2026 00:05:14 Mali ɓami pellital toŋirngal naadugol, yeeyugol e rewnugol motooji e nder nokkeeli heewɗi e nder leydi ndin. Ko ca’e mawɗe ɗee tan woni tawaaka e ngal pellital. Yimɓe hoɗuɓe e ɗii dowriiji hino wonndi e annde mawnde caggal nde eɓɓoore ɓee hooreeɓe leydi. Ko ɗii motooji tan ɓe yiilorta. Mbele ngal pellital ustan rafi ndeenaagu e ɗii leydi? Mbele hooreeɓe ɓee hino jogii mbawka ñinnugol ngal ? Hol wo
Sénégal no mawnina hannde maanditaare duuɓi 100 Abdoulaye WADE Jun 4, 2026 00:05:00 Oo hooreejo leydi kiɗɗo battini e ngurndam Sénégal gila ndii leydi heɓti ndimaagu mayri. O laatike lulndiiɗolaamu ko ɓuri duuɓi 20, ado o suɓeede hooreejo Sénégal e hitaande 2000. O heddike e hooreyaaku Sénégal duuɓi 12. Ngam semmbingol ndee maanditaare, Bassirou Diomaye Faye, hooreejo leydi ndii, e sénégalnaaɓe heewɓe rennday hannde Dakar ɗo. Ngam yewtugol ndonu Abdoulaye WADE ko faati e demokara
E bi’ol Dr Mansour Ly hertorɗo dawro, Bassirou Diomaye feññinii e suɓagol mo oo kippu keso wonnde ko ñawndugol caɗeele faggudu woni himme mawɗe Jun 3, 2026 00:05:28 Senegal, Bassirou Diomaye Faye darni guwerneman makko arano caggal ceergal makko e Ousmane Sonko, oo hooreejo jaagorɓe kiɗɗo. Oo kippu keso hino jogii jaagorɓe 30 jilluɓe. Woɓɓe e maɓɓe ko dawroyankooɓe, woɓɓe ko harralleeɓe. Hay si tawii Ousmane Sonko holli fedde makko politik PASTEF tawaaka, woodi jaagorɓe jeyaaɓe e ndee walde jaɓuɓe taweede e oo guwerneman. E bi’ol Dr Mansour Ly hertorɗo dawro,
Guinee, neeɓata hiɓɓa ɗuuɓi 2 gila Fonike Mengue e Mamadou Billo Bah nanngaa mutinaa Jun 2, 2026 00:05:21 Gila ɓee yimɓe sosiyete siwil ɗiɗo siwlaa ñannde 9 lewru 7ɓuru hitaande 2024, hay gooto heɓaali kabaaru maɓɓe. Ko ɗum saabi yo pelle FNDC e Tournons la Page fuɗɗo orngal gila hankin ngam yo ɓee ɗiɗo accite. E b’iol Alseny Farinta Camara mo walde Tournons La Page, Foniké Mengué e Billo Bah haanaaka yijjiteede. Laamu Guinée hino haana ñoƴƴeede fii no goongayaltira e alhaali nanngugol ɓe ɗiɗo. Ko kan
E alhaali ñaawoore Khalid Mohamed Ali el-Hishri to CPI, eɗen njaɓɓi hannde Elhadj Mohamed Diallo ardiiɗo Fedde Ginenaare Haɓoore Ɗalle ɗe rewaali Sariya Jun 1, 2026 00:05:28 CPI, Suudu Ñaawirdu Winndere ommbi e ɗee balɗe faltiiɗe ñaawoore tuumirnde, Khalid Mohamed Ali el-Hishri. Ko kanko ardiino kaso ɗannotooɓe Mitiga e nder Libye. Prokireerjo CPI, hino fawi e ɗee tuume mawɗe : Warngo neɗɗanke, bone hare, doole rewɓe e fitinaaji goɗɗi. Ñaawooɓe CPI ƴettay pellital maɓɓe paatungal e ñaawugol walla accitugol Khalid Mohamed Ali el-Hishri, e nder lebbi ɗiɗi. E bi’ol Elhad
Hol woni batte ŋakkere jam e ɗee leyɗe sahel e aynooɓe e daabaaji maɓɓe ? May 30, 2026 00:04:59 Leyɗe heewɗe juuli donki walla julde layya hankin e alarba. Kono Sénégal ko hannde ndee juldeere waɗata. E mayre kala julɗo jogiiɗo feere hino haani hirsude jawdi, woni ko dammol walla nagge. Julɓe ɗuuɗuɓe ko baali hirsata. Kono hitaade kala, coggu ɗee jawle hino ɓeydoo. Hol saabii ɗum ? Ko limoore jawle ɗee famɗi walla ko ngaynaaka kaa sattii ? Hol woni batte ŋakkere jam e ɗee leyɗe sahel e aynoo
Holko wonata darnde depiteeɓe PASTEF faade e guwerneman mo Bassirou Diomaye Faye joɗɗinta ? May 27, 2026 00:05:15 Senegal balɗe 4 ɓaawo folleedemo ka hooreyaaku jaagorɓe, Ousmane Sonko suɓaama hannkin hooreejo suudu sarɗiyankoore. E konnguɗi makko, o holli wonndema gooto waawa laamaade Sénégal ɓaawo PASTEF fedde ɓurnde jogaade cemmbe e ndii leydi. Mbele koddigal hino waawa laataade hakkunde Ousmane Sonko hooreejo suudu mbatu mawndu e Bassirou Diomaye Faye, hooreejo leydi ndii ? Holko wonata darnde depiteeɓe P
Hannde hiɗen jaɓɓii Dr Arame Hamidou ko taskoo piile habbiiɗe hooreejo keso on BENIN May 26, 2026 00:05:30 Benin, Romuald Wadagni, hooreejo leydi keso oo fuɗɗike kisan golle makko e ardiigu leydi ndii. O joɗɗinii guwerneman makko, hankin kiikiiɗe. Ɓee jaagorɓe ɓe Romuald Wadagni suɓii hino jilli: woɓɓe ko hiɓɓe sabu ɓee ɓooyi gollidude e Patrice Talon hooreejo leydi kiɗɗo oo . Hino woodi kadi hesɓe e ɓee suɓaama. Ko tasaare honnde haana wadeede e ooguwerneman keso ? Hol haani wonnde golle mkko arane? H
Eɗen njaɓɓii hannde Professeur Gourmo Abdoul Lo, jannginoowo wittotooɗo to iniwersite Nouakchott ngam yeewtude e Dental leyɗe U.A keɓngal hannde duuɓi 63 May 25, 2026 00:05:28 Dental Leyɗe Afrik OUA, fedde laatiinde UA gila e hitaande 2002 heɓii duuɓi 63 hannde. Faandaare ndee fedde sahaa mo nde sincete e hitaande 1963 ko tabintingol ndimaagu leyɗe Afrik fow, dartina kolonaaku (colonisation) e nder ndee duunde. Ko caggal nde, ndee faandaare timmi, hooreeɓe Afrik wayli innde ndee walde e hitaande 2002, ngam lelnugol peeje tabintinayɗe Potal e Ɓamtaare e nder Afrik.   Ko

Recommandé

Lecture