
Koɗo men hannde
RFI Fulfulde no waɗa maakodal (tintidal) hoɓɓo, hertiyankooɓe e dillooɓe e baŋŋeeji kala. Ley oo taskaram heɗee yi'aango maɓɓe, miijooji maɓɓe e taskanɗe maɓɓe.
Episodes
Deesewal fuku-koyngal adunaaru 2026: ko hannde foolotiro ngoo fuɗɗotoo hakkunde Mexique e Afrique du Sud
Deesewal fuku-koyngal adunaaru fuɗɗoto hannde. Ko yerondiral hakkunde ɗiɗɗal Mexique e Afrique du Sud, udditata ngal kawrital e yamnde 19H, hannde kiikiiɗe. Ko kippuuji 48 tawa e maggal e ɗiin 10 ko kippuuji Afrik. Ko e nder leyɗe tati ngal deesewal wona e fijeede, ɗeen ko Mexique, Etats Unis e Canada. Ngam taskagol fartanŋe kippuuji tawaaɗi e ngal deesewal,faamina sartiiji kesi ɗii FIFA ɓami, hiɗ
Hannde hiɗen jaɓɓii Ibrahima Sory Idrissa Diallo hertorɗo ganndal leydi ko taskoo alhaali feccagol leydi e maadiiji
Guinée, waɗii balɗe ko hulol woni e nder leegal Nongo e nder Conakry, laamorgo ndii leydi. Pecci mawɗi hino yaltude e maadiiji cuuɗi wonndude e laawi ndeen nokkuure. E ɗee balɗe faltiiɗe, woodi koore walla suudu uniindu caggal feccagol maadi mayru. E nder ciimtol, guwerneman on maadinii wonndema ko asugol foorasiiji e nder ngal leegal saabii feccagol ɗii cuuɗi. Huunde hulɓiniinde. Ngam taskagol oo
Hannde hiɗen jaɓɓi Dr Abou Dieng, hertorɗo faggudu, jannginoowo to iniwersite Nouakchott
Mauritanie, hooreeɓe leydi ndii ɓeydi coggu koɓɓam e nder ndee yontere faltiinde. Ko ngol ɗoo woni laawol 4ɓol, karbiran no ɓeyde e ndii leydi e nder ɗii lebbi 3 faltiiɗi. Ko ndee hare diiwal Moyen Orient saabi ngol ɓeydagol, e b’ol hooreeɓe Maurtanie. Hol saabi ndee hare Moyen Orient battini sanne e faggudu Mauritanie, leydi wonndi e yaltini gaz e karbiran ? Ko holɗum ngol ɓeydagol battinta e ngu
Hannde hiɗen jaɓɓii: Jean-Hervé Jézéquel, hertorɗo kisal e ndeenaagu mo Crisgroup
Mali ɓami pellital toŋirngal naadugol, yeeyugol e rewnugol motooji e nder nokkeeli heewɗi e nder leydi ndin. Ko ca’e mawɗe ɗee tan woni tawaaka e ngal pellital. Yimɓe hoɗuɓe e ɗii dowriiji hino wonndi e annde mawnde caggal nde eɓɓoore ɓee hooreeɓe leydi. Ko ɗii motooji tan ɓe yiilorta. Mbele ngal pellital ustan rafi ndeenaagu e ɗii leydi? Mbele hooreeɓe ɓee hino jogii mbawka ñinnugol ngal ? Hol wo
Sénégal no mawnina hannde maanditaare duuɓi 100 Abdoulaye WADE
Oo hooreejo leydi kiɗɗo battini e ngurndam Sénégal gila ndii leydi heɓti ndimaagu mayri. O laatike lulndiiɗolaamu ko ɓuri duuɓi 20, ado o suɓeede hooreejo Sénégal e hitaande 2000. O heddike e hooreyaaku Sénégal duuɓi 12. Ngam semmbingol ndee maanditaare, Bassirou Diomaye Faye, hooreejo leydi ndii, e sénégalnaaɓe heewɓe rennday hannde Dakar ɗo. Ngam yewtugol ndonu Abdoulaye WADE ko faati e demokara
E bi’ol Dr Mansour Ly hertorɗo dawro, Bassirou Diomaye feññinii e suɓagol mo oo kippu keso wonnde ko ñawndugol caɗeele faggudu woni himme mawɗe
Senegal, Bassirou Diomaye Faye darni guwerneman makko arano caggal ceergal makko e Ousmane Sonko, oo hooreejo jaagorɓe kiɗɗo. Oo kippu keso hino jogii jaagorɓe 30 jilluɓe. Woɓɓe e maɓɓe ko dawroyankooɓe, woɓɓe ko harralleeɓe. Hay si tawii Ousmane Sonko holli fedde makko politik PASTEF tawaaka, woodi jaagorɓe jeyaaɓe e ndee walde jaɓuɓe taweede e oo guwerneman. E bi’ol Dr Mansour Ly hertorɗo dawro,
Guinee, neeɓata hiɓɓa ɗuuɓi 2 gila Fonike Mengue e Mamadou Billo Bah nanngaa mutinaa
Gila ɓee yimɓe sosiyete siwil ɗiɗo siwlaa ñannde 9 lewru 7ɓuru hitaande 2024, hay gooto heɓaali kabaaru maɓɓe. Ko ɗum saabi yo pelle FNDC e Tournons la Page fuɗɗo orngal gila hankin ngam yo ɓee ɗiɗo accite. E b’iol Alseny Farinta Camara mo walde Tournons La Page, Foniké Mengué e Billo Bah haanaaka yijjiteede. Laamu Guinée hino haana ñoƴƴeede fii no goongayaltira e alhaali nanngugol ɓe ɗiɗo. Ko kan
E alhaali ñaawoore Khalid Mohamed Ali el-Hishri to CPI, eɗen njaɓɓi hannde Elhadj Mohamed Diallo ardiiɗo Fedde Ginenaare Haɓoore Ɗalle ɗe rewaali Sariya
CPI, Suudu Ñaawirdu Winndere ommbi e ɗee balɗe faltiiɗe ñaawoore tuumirnde, Khalid Mohamed Ali el-Hishri. Ko kanko ardiino kaso ɗannotooɓe Mitiga e nder Libye. Prokireerjo CPI, hino fawi e ɗee tuume mawɗe : Warngo neɗɗanke, bone hare, doole rewɓe e fitinaaji goɗɗi. Ñaawooɓe CPI ƴettay pellital maɓɓe paatungal e ñaawugol walla accitugol Khalid Mohamed Ali el-Hishri, e nder lebbi ɗiɗi. E bi’ol Elhad
Hol woni batte ŋakkere jam e ɗee leyɗe sahel e aynooɓe e daabaaji maɓɓe ?
Leyɗe heewɗe juuli donki walla julde layya hankin e alarba. Kono Sénégal ko hannde ndee juldeere waɗata. E mayre kala julɗo jogiiɗo feere hino haani hirsude jawdi, woni ko dammol walla nagge. Julɓe ɗuuɗuɓe ko baali hirsata. Kono hitaade kala, coggu ɗee jawle hino ɓeydoo. Hol saabii ɗum ? Ko limoore jawle ɗee famɗi walla ko ngaynaaka kaa sattii ? Hol woni batte ŋakkere jam e ɗee leyɗe sahel e aynoo
Holko wonata darnde depiteeɓe PASTEF faade e guwerneman mo Bassirou Diomaye Faye joɗɗinta ?
Senegal balɗe 4 ɓaawo folleedemo ka hooreyaaku jaagorɓe, Ousmane Sonko suɓaama hannkin hooreejo suudu sarɗiyankoore. E konnguɗi makko, o holli wonndema gooto waawa laamaade Sénégal ɓaawo PASTEF fedde ɓurnde jogaade cemmbe e ndii leydi. Mbele koddigal hino waawa laataade hakkunde Ousmane Sonko hooreejo suudu mbatu mawndu e Bassirou Diomaye Faye, hooreejo leydi ndii ? Holko wonata darnde depiteeɓe P
Hannde hiɗen jaɓɓii Dr Arame Hamidou ko taskoo piile habbiiɗe hooreejo keso on BENIN
Benin, Romuald Wadagni, hooreejo leydi keso oo fuɗɗike kisan golle makko e ardiigu leydi ndii. O joɗɗinii guwerneman makko, hankin kiikiiɗe. Ɓee jaagorɓe ɓe Romuald Wadagni suɓii hino jilli: woɓɓe ko hiɓɓe sabu ɓee ɓooyi gollidude e Patrice Talon hooreejo leydi kiɗɗo oo . Hino woodi kadi hesɓe e ɓee suɓaama. Ko tasaare honnde haana wadeede e ooguwerneman keso ? Hol haani wonnde golle mkko arane? H
Eɗen njaɓɓii hannde Professeur Gourmo Abdoul Lo, jannginoowo wittotooɗo to iniwersite Nouakchott ngam yeewtude e Dental leyɗe U.A keɓngal hannde duuɓi 63
Dental Leyɗe Afrik OUA, fedde laatiinde UA gila e hitaande 2002 heɓii duuɓi 63 hannde. Faandaare ndee fedde sahaa mo nde sincete e hitaande 1963 ko tabintingol ndimaagu leyɗe Afrik fow, dartina kolonaaku (colonisation) e nder ndee duunde. Ko caggal nde, ndee faandaare timmi, hooreeɓe Afrik wayli innde ndee walde e hitaande 2002, ngam lelnugol peeje tabintinayɗe Potal e Ɓamtaare e nder Afrik. Ko
Abdoulaye SOW depiteejo PASTEF e Dr Djibrirou Daouda Ba, tawaaɗo e ardiiɓe Coalition Diomaye Président ngoni hoɓɓe Timbi Bah hannde
E follugol Ousmane Sonko, laatiiɗo jooni hooreejo jaagorɓe kiɗɗo. Ibrahima Timbi Bah, hino jaɓɓi Abdoulaye SOW depiteejo PASTEF e Dr Djirirou Daouda Ba, tawaaɗo e ardiiɓe Coalition Diomaye Président, himo tawaa kadi e ƴettoowo konngol ndee fedde.
Hannde hiɗen jaɓɓii Kemo Camara; neɗɗo heɓunooɗo nguu ñawu Ebola o ndikki
Neɗɗo hino ndikka nawnaare Ebola kono o seedata e battane mayre. Ɗii ko konnguɗi Kemo Camara, mo nguu ñawu Ebola nanngi Guinée e hitaande 20214. Hannde yiitere makko wonnde hino miwɗi battane ndee nawnaare. E bi’ol ñawndoowo, Ebola ko rafi hulɓiniiɗo saabotooɗo bononda mawɗo. Ko ɗum saabii gila o nani wonndema ndee nawnaare arti République Démocratique du Congo, ɗum hino laataniimo annde. E faandu
Hannde hiɗen jaɓɓii Dr Alfa Mahmoud Barry ñawndoowo hertorɗo cellal pencu (jamaa)
République Démocratique du Congo, nguu ñaw Ebola jaaliindu ton saabike mayde yimɓe ɓurɓe 130. OMS salndu ONU toppitiindu Cellal jertinii nduu adunaaru sabu hulɓinannde e yaaweendi layugol ndee nawnaare. Oo noone Ebola yiaaɗo ɗoo, alaa lekki, alaa marke, walla pesol. Ko ɗum ɓuri sembinde kulol ngol. Ngam taskagol nguu ñaw, annda sabaabe maggu e danditorɗi, hiɗen jaɓɓii Dr Ahpha Mahmoud Barry, ñawnd
Hannde hiɗen jaɓɓii Mohamadu Falil SY hisayankeejo dariiɗo no gannde hiisa ɓamtora e ɗemɗe Afrik
Mbele gannde hiisa ƴellitiiɗe e ɗemɗe Afrik ina njahda ? Jaabawol ngol ko "eey," tee ina waɗa e leydi Moritani. Ñande, 7 lewru 5ɓuru, Diiso diiwal Nouakchott waɗii mbayliigu limrewal tokoosu : udditgol lowre StochArena.Ko ɗum wiɗtirdu hono laboratuwaar baɗaaɗo e gannde hasre(hasard) e gaaɓe (probabilité), Ina heɓoo e Pulaar-Fulfulde. Caggal ndee eɓɓoore ina woodi yiɗde tiiɗnde hollirde wonde ɗemɗe
Ko Aboubacar Sylla tawaaɗo e ardiiɓe OGDH woni koɗo men hannde
Guinée, teddingol hakkeeji yimɓe ɓe laamu jogi hino ŋakki. Ko ɗum holli Fedde Ginenaare daraniinde hakkeeji neɗɗanke OGDH. Joganɗe ɓooyɗe ɓaawo ñaawoore, nennaare (lenteur) cuuɗi ñaawooɗi, waasere awokaaji yiidugol e kiliyanɓe maɓɓe, ko ɗii ellaaji ɗoo, wiɗto OGDH waɗaango e nder lebbi 7 maandini. Ndee walde ñaagike ardiiɓe Guinée ndartugol ɗii ellaaji, teddina sariyaaji yimɓe tuumiraaɓe boneeji w
Koɗo men hannde ko Moussa Diallo, jannginoowo, moƴƴinoowo filmuuji, ngam yeewtude e koolol Kaan gonngol e waɗde oo sahaa to France
Koolol kaan noddirteengol Festival de Cannes hino waɗde France gila e ndee talataare faltiinde. Ngol, hino tummbondiri yimɓe ɗuuɗuɓe dillooɓe e fannu sinema. Faandaare ngal kawrital ko tottugol mbuuñaaji mawɗi yimɓe fewnooɓe walla moƴƴinooɓe filmuuji. Hitaande kala hingol waɗa. Kono hikka, hay film afriknaajo gooto tawaaka e foolotiro ɓurngo mawnude e ngol koolol. Hol ko saabi ɗum? Hannde, ko holn
Hol ko saabi Boko Haram waawi warude konunkooɓe Tchad e keewal? Dr Kabirou Ɗanlaadi Lawanti, hertorɗo ndeenaagu ene jaaɓto e naamnde Timbi Bah
Tchad, ko timmi konunkooɓe 26 waraama e fuɗɗoode nduu lewru. Ko fedde kuliyankoore humiinde e Boko Haram saabi ndee fiyannde hulɓiniinde. Ngam huɓindagol oo bone, laamu Tchad mooɓondiri konu mun e nder prowins du Lac gila ñannde 7 nduu lewru. Gila ndeen, konu Tchad hino jokki haɓugol Boko Haram. Hol ko saabii ndee fedde waawi warude ɓee konunkooɓe e keewal? Mbele cemmbe mayre hino ɓeydi? Mbele kon
Koɗo men hannde Alpha Ousmane Diallo, hertorɗo taarika Afrik yeewtanat en e ngal pottital Africa forward
Africa forward, pottital Afrik /France gasan hannde Nairobi, Kenya. Ko ngol woni laawol aranol ko ndee jonnde ene waɗa e nder leydi gollirayndi ɗemngal Angele. Hannde, ko hooreeɓe leyɗe Afrik e ardiiɗo France waɗata jonnde fawiinde e kisal e ngalu. Hankin, ko fagguduyankooɓe heewɓe tummbondiri e ndee jonnde. Huunde hesere e taarika jonnde Afrik/France. Hol ko saabi ngal baylal? Mbele France hino w
Koɗo men hannde jaɓɓii ko gooto e nannganooɓe e oo kaso cuuɗiiɗo mo hilifaaɓe Burkina Faso mbaɗi e hakkunde leegal Ouaga 2000
Hannde eɗen njaɓɓi koɗo mo konnguɗi mun weeɓa heɓude. Oo neɗɗo nanngaaɗo waɗa kaso Burkina Faso e leegal Ouaga 2000. E ndee nokkuure, pelle daraniiɗe hakkeeji neɗɗanke anndinii wonndema lunndiiɓe laamu Burkina Faso Faso, no ndummbe leepte, fawe fitinaaji mawɗi. Oo koɗo men hannde mo cuuɗɗen innde mun sabu kisal makko, naaddaama e ngoo kaso, leeptaama ko juuti. Caggal yaltugol makko en njewtidi e m
Holko kaanɗen faamde e nguu ñawu Hantavirus? ko Pr Mamadou SOW, cafroowo to Guinée woni koɗo men hannde
Yimɓe tato maayi, heewɓe woɓɓe ene ngonndi e nguu ñawu hantavirus. Ɓee yimɓe ko dawdunooɓe laana ndiyam faade CAP VERT. Nguu ñawu ko ɓooygu kaa ngu anndaaka sanne. Hantavirus na raɓta yimɓe ummaade e doomi tawraaɗi ɓii ngu ñawu. Ko paameten e Hantavirus? No ngu ñawu raaɓirta? No reenortoɗen e nguu ñawu. Pr Mamadou SOW, cawroowo to Guinée, hertorɗo ñawuuji raaɓooji yeewtidi ɗum e Rama DIALLO
Hannde woni koɗo men ko Ibrahima Anne, jaayndeyanke, taskotooɗo kabaaruuji e ko faati e ngal pooɗondiral teeŋtungal hakkunde Bassirou Diomaye Faye e Ousmane Sonko
Sénégal, pooɗondiral hakkunde Bassirou Diomaye Faye e Ousmane Sonko ɓeydike e ndee yontere. Hooreejo leydi ndin folli ƴettoowo konngol suudu laamordu nduu. Ousseynou Ly, oon follaaɗo ko neɗɗo ɓadiiɗo, Ousmane Sonko, oo hooreejo jaagorɓe. E ɗee balɗe sakkitiiɗe ɗoo, piiji heewɗi holluɗi faayondiral hakkunde Bassirou Diomaye Faye e Ousmane Sonko weeɓitaama e ɗii mejaaji. Hol ko saabi ɗee pooɗondire
E alhaali gollidal hakkunde Chine e leyɗe Afrik, eɗen njaɓɓi hannde Safayiou Diallo, hertorɗo faggudu
Yeeyeteeɗi Afrik naɓeteeɗi Chine accaama yoɓaneede sagalle gila fuɗɗoode nduu lewru 5ɓuru. Ko saabi ngal pellital Pékin, ko semmbingol gollidal ko faati e ngeygu hakkunde Chine e leyɗe 53 Afrik. Ka fewndi hannde ɗoo ko Chine ngal jokkondiral woni ɓurɗe nafude. Taw si ngal pellital waylan oo alhaali ? Ɗum wonaa ko weeɓi e bi’ol Safayiou Diallo, hertorɗo faggudu. E yiyannde makko ko Chine ɓurta nafi
Recommandé

1'10

13ème mois - Gestion des Ressources Humaines RH, Carrière RH, Culture RH & Management RH -

15h - 16h Cyrielle Sarah Cohen

18H Darius Rochebin

1h de rire avec

2050 Investors (en français) — Les tendances économiques et de marché de demain, au regard des objectifs de neutralité

22H Rochebin

24H Pujadas - Les partis pris

28 Minutes

2 Heures De Perdues

+33 TYCIA

40 ans de biologie au service de l’Histoire, par Ozyme