
Laawol ganndal e needi
RFI Fulfulde 24 épisodes oct. 30, 2026
Laawol Ganndal e Needi ko njuɓɓudi yewtan(y)ndi fii alhaaliiji taweteeɗi ka lekkolji. Ko taskaram haalan(y)ɗo fii needi fayɗe, ɓannginan(y)ɗo no jannginooɓe e toppitiiɓe needi wuuriri e meccal maɓɓe. E nder makko en tottan konngol mawɓe almuuɓe e terɗe laamu halfinaaɗe needi fayɓe, kala holla darnde mum e geɓɓal ngal woni addude ngam laawol needi fayɓe moƴƴa. Nde tawnoo ko kamɓe woni lomto janngo.
Épisodes
![[Fillitaaɗo] Sattugol cogguuji defte janngirteeɗe hitaande kala e nder leyɗeele Afrik](https://cdn.radoxo.com/images/podcasts/77925-laawol-ganndal-e-needi.webp?v=1793442468)
[Fillitaaɗo] Sattugol cogguuji defte janngirteeɗe hitaande kala e nder leyɗeele Afrik
E nder hirnaange Afrik, satteende coggu defte janngirɗe ina ngaddana jinnaaɓe janngooɓe haa e jannginooɓe ɓee caɗeele mawɗe. Yanti heen yoga e ɗee defte ina mbaylee hitaande kala. Ko e yeewtere men hannde juppata. Eɗen ngonndi e Ibrahima DIALLO jannginoowo e Kadiata TALL jinnaaɗo janngoowo .

UNESCO yaltinii cimtol ko faati e woppere jannde sukaaɓe worɓe e nder hirnaange Afrik inateska,
E bi'ol salndu Dental Adunaaru Halfinaandu Pinal e Needi UNESCO woppere sukaaɓe worɓe jannde e nder hirnaange Afrik inateska, ina ɓeydoo yaajde. Ɗum ina lunndii miijo ngo heewɓe cikkata wonde sukaaɓe worɓe ko kam en ɓuri heewde e jannde. E nder nokkuuji keewɗi e nder diiwaan hee, jooni ko sukaaɓe worɓe ɓuri sukaaɓe rewɓe... UNESCO hollitii wonde e nder leyɗeele walla diiwanuuji ceertuɗi hono won e

Sattugol cogguuji defte janngirteeɗe hitaande kala e nder leyɗeele Afrik
E nder hirnaange Afrik, satteende coggu defte janngirɗe ina ngaddana jinnaaɓe janngooɓe haa e jannginooɓe ɓee caɗeele mawɗe. Yanti heen yoga e ɗee defte ina mbaylee hitaande kala. Ko e yeewtere men hannde juppata. Eɗen ngonndi e Ibrahima DIALLO jannginoowo e Kadiata TALL jinnaaɗo janngoowo .

Batte toɓooji e nder duɗe jaŋngirɗe yoga e leyɗeele Afrik e cellal jaŋngooɓe e jaŋnginooɓe ɓee
Tedduɓe heɗiiɓe Rfi fulfulde on calminaamaa bismilah mon e taskaram men Laawol Ganndal e Needi. Oɗon nganndi wonnde sahaa toɓo ina bonna no feewi duɗe janngirɗe ɗee haa teeŋti noon to hirnaange Afrik. Holko ndiyam toɓo battinta tigi e jannde ndee, haa e cellal jaŋngooɓe e jaŋnginooɓe. Ko dokotoro Daouda Minta, ñawndoowa to Mali jaabatoo ɗee namɗe.

Alhaali udditugol lekkolji e ndee falnde sahel e caɗeele kisal ɗe ndee nokkuure wonndi e muuɗum
Ko sahaa udditgol duɗe janngirɗe e nder leyɗeele Sahel (AES). Kono Mali, Burkina Faso, e Niger, ujunne sukaaɓe ina ngonndi e caɗeele waasde fiditaaɗe jaŋde sababu rafi kisal e dee leydelle. Mali: ko ngonka kisal ɓeydii bonnude e yaajende gonal Jihaadiyaŋkooɓe e nder leydi ndi, ko ina tolnoo e 2400 duɗe janngirɗe ina uddi e ndehitaande. Nde limoore ina ɓeydoo tan e ɗii duuɓi cakkitiiɗi. Ibraahiima

Needi: alhaali coggeeli ɗee duɗe jannginirɗe heeriiɗe ( ɗe wonaa laamuyankooje) e nder duunde Afrik
Burkina Faso, ko hanki duɗe janngirɗe udditi wonande jannginooɓe e gollotooɓe woɓɓe e ɗen duɗe. Ndee hitaande jannde hesere, laamu nguu ƴettii pellital ngam ustude njoɓdi duɗe ɗe ngonaa laamuyankooje leydi ndii. Ngal pellital ina weli jinnaaɓe kono ina metti won e jom duɗe ɗe ngalu mum en won heen ina ustoo.Ɗum waɗi hannde e nder taskaram men Laawol Ganndal e Needi eɗen njeewte e ko faati e ustugo

Alhaali ɓeydagol coggu alaaji janngirɗi ɗi lekkolɓe ɓen hatonjini e muuɗum fii fuɗɗitagol jannde
Nder duunde Afrik haa teeŋti e Afrik baŋŋe hiirnaange duɗe janngirɗe keewɗe udditii goɗɗe ɓoyaata uddita. Hitaande hikka nde jinnaaɓe heewɓe ngoytiima satteende janngirɗe ɗee. Tedduɓe heɗiiɓe RFI fulfulde on calminaama bismillah mon e Taskaram men Laawol Ganndal e Needi, on paami wonde yeewtere men hannde ko alhaali satteende coggu ko janngirte ina wi’ee e fransikoore Fournitures Scolaires. Hoɓɓe

Ɓooyataa lekkolji ɗin uddita, leyɗe buy no jogii caɗeele ko faati e mahanteeri, janngooɓe woɓɓe ko e cuuɗi darniraaɓi huɗo jaɓɓetee
O sahaa wonaaɗo, leyɗe Afrik keewɗe ina heɓlaade e udditugol duɗe janngirɗe ɗee. E ɗum noon, ina yaada e caɗeele e nder nokkuuji kewɗi, sabu anngal suuɗi janngirɗi mahaaɗi. E nokkuuji keewɗi, teeŋti noon wonuɗi ka dowri, sukaaɓe ina jannga e nder turi, buraa anndireede abris provisoires e faransiire, mahiraaɗi ko buri heewde huɗo. E sahaa mowonuɗeen, nduungu nguu kañum e toɓo ngoo dartaaki e nokku

Needi: alhaali nguurdam ɓee jannginooɓe e ɗii lekkol keeriiɗi e caɗeele maɓɓe
Afrik heewɓe e ciñcuɓe duɗe keeriiɗe, ina ƴetta jannginooɓe lebbi jeenay tan ko ɗum woni dumunna tigi rigi hitaande jannde ndee. So jannde ndee gasii, ɓe njanngooɓe nati yoɓeede, E ɓee njooɗo lebbi ɗiɗi haa tati tawa ɓe ngala njoɓdi,ɗum waɗi heewɓe e maɓɓe ina ndutto e golle goɗɗe Eɗen ngonndi e Mamadou Dokore BA jannginoowo keeriiɗo to Guinée e Oumar BA kanko ne jannginoowo keeriiɗo nder Sénégal.

Needi: alhaali wootinɗingol jannde ɗemɗeɗiɗiire e nder Senegal e ɓɓoore guwerneman
Tedduɓe heɗiiɓe Rfi fulfulde on njaaraama bismillah mon e taskaram men Laawol Ganndal e Neddi, toɓɓere men hannde ina yoowiti e alhaali wootingol ɗemɗe ɗiɗiire. Ñalnde talaata 18 lewru 8ɓuru hitaande 2026, to Diamniadio nder laamorgo Senegal, jaagorgal Senegal jaŋde hollitii Feere mum eɓɓoore 2026-2030 ngam ƴellitde mbaadi Mohebs, hono wootingol ɗemɗe ɗiɗiire e nder Senegal. Nder ɗum eɗen ngondi e
![[Taskara Fillitaaɗo]- Alhaali waaseede jikku moƴƴu walla ɓii-leydiyaagal e nder ɗii lekkolji hannde ɗii](https://cdn.radoxo.com/images/podcasts/77925-laawol-ganndal-e-needi.webp?v=1793442468)
[Taskara Fillitaaɗo]- Alhaali waaseede jikku moƴƴu walla ɓii-leydiyaagal e nder ɗii lekkolji hannde ɗii
Civisme ko ngonka walla darnde ɓiyleydi e renndo ngo o wuuri, kam e teddinde kuule mum e sariyaaji mum. Soɗe ɗe binndaaɗe walla binndaaka, ine toɗɗi yuɓɓinde e weeɓtinde nguurndam e nder renndo teeŋti e nguurndam janngooɓe nder duɗe. Tedduɓe heɗotooɓe RFI Fulfulde, on njettaama e heɗaade taskaram men Laawol Ganndal e Needi,Toɓɓere menhannde, ina yowitii e Ngonka ka sukaaɓe nder renndo. Koɗo men e
![[Taskaram Fillitaaɗo] - Needi: alhaali nguurdam sukaaɓe janngooɓe si guurte naatii](https://cdn.radoxo.com/images/podcasts/77925-laawol-ganndal-e-needi.webp?v=1793442468)
[Taskaram Fillitaaɗo] - Needi: alhaali nguurdam sukaaɓe janngooɓe si guurte naatii
Tedduɓe heɗiiɓe taskaram Laawol Ganndal e Needi on calminaama toɓɓere men hannde ina yowitii e anndugol ko holno suukaaɓe janngooɓe nguurirta so duuɗe janngirɗe ɗee uddi, so gurte guurte naatii. Koɗo men endee yeewtere ko Adama SOW tawaaɗo e dental mawɓe janngooɓe to Gine. Bismillah mon!
![[Taskaram fillitaaɗo]- Needi: toŋugol huutorde telefon ka nder duɗe janngirɗe](https://cdn.radoxo.com/images/podcasts/77925-laawol-ganndal-e-needi.webp?v=1793442468)
[Taskaram fillitaaɗo]- Needi: toŋugol huutorde telefon ka nder duɗe janngirɗe
Nder duunde Afrik leyɗe hono Senegaal e Togo haɗii huutoraade telefoŋaaji e nder duɗe janngirɗe ɗee laamu e ɗe ngonaa laamuyankooje. Faandare ndee e wiide halfinaaɓe jannde ko ngam dartinde fijiirde, haa teeŋti waɗateende e nder internet, kono kadi ngam wallude sukaaɓe ɓee. Tedduɓe heɗiiɓe Rfi Fulfulde on paami wonde toɓɓere taskaram men Laawol Ganndal e Needi e ndee yontere, ko kutorogol telefoŋ
![[Taskaram pillitaaɗo] - Holno faamirɗon fii ɗee gurte (congés) ka ɗuɗe jannginirɗe Afrik?](https://cdn.radoxo.com/images/podcasts/77925-laawol-ganndal-e-needi.webp?v=1793442468)
[Taskaram pillitaaɗo] - Holno faamirɗon fii ɗee gurte (congés) ka ɗuɗe jannginirɗe Afrik?
Tedduɓe heɗiiɓe rfi fulfulde mi salmaniimoon haa teeŋti e heɗotooɓe taskaram men Laawol Ganndal e Needi. Njuule mo wuri oɗon njarlo oɗon njaafa. Ko weeltaare mawnde ɗo amɗo waɗdude e mon yeewtere. Oɗon nganndi wonde to Afrik baŋŋe hirnaange duɗe jaargirɗe njiidi sahaa nde ɗe udditata dame puɗɗo jannde, kono kadi ko kanje njiidi sahaa nde gurte woni vacances e fransinkoore. Gurte noon so haalaama k
![[Taskaram fillitaaɗo] - Caɗeele ɗe sukaaɓe duunde Afrik ɓee njogii ngam haalde ɗemngal ngal ɓe njanngirta no taskaa](https://cdn.radoxo.com/images/podcasts/77925-laawol-ganndal-e-needi.webp?v=1793442468)
[Taskaram fillitaaɗo] - Caɗeele ɗe sukaaɓe duunde Afrik ɓee njogii ngam haalde ɗemngal ngal ɓe njanngirta no taskaa
E nder Afrik hirnaange, caɗeele ɗemngal janngirgal e nder duunde Afrik ina teska. Ŋakkeende ɗemngal janngirgal ina yowitiiɗe e geɗe keewɗe hono e janngingol e ɗemngal ngal wonaa ɗemngal neeniwal janngoowo oo, heblo jannginooɓe ɗemngal gollorgal maɓɓe ngo laaɓtani E wiide salndu ONU halfinaandu Pinal e jannde, ɗum ina adda caɗeele jaŋde gila e cukaagu, caɗeele ronkude faamde. Ngam heɓde ko laaɓi
![[Taskaram-Fillitaaɗo] E bi’ol « Handicap International » fotde feccere e sukaaɓe jukkuɓe alaa e janngude lekkol](https://cdn.radoxo.com/images/podcasts/77925-laawol-ganndal-e-needi.webp?v=1793442468)
[Taskaram-Fillitaaɗo] E bi’ol « Handicap International » fotde feccere e sukaaɓe jukkuɓe alaa e janngude lekkol
Ko saabi ndee sattende jannde wonande sukaaɓe jukkuɓe ina heewi ko tawde mahanteeriiji duuɗi ɗii weɓaanaa sukkaaɓe jukkuɓe ɓee. Jannginooɓe heewɓe keblaaka ko faati jannde heeriinde wonnande ɓee jukkooɓe. Kooreeji walla jinnaaɓe jukkuɓe ɓee ina njiɗi ɓe reende haa ɓee mbassa natnude lekkol… ngam ɓurtude faamde alhaali jannde sukaaɓe jukkoɓe njahen to worgo Senegaal to Welingara, eɗen ngonndi e den

Taskaram-fillitaaɗo - Hannde toɓɓere men nden no yewta fii alhaali mogo " Théatre " e nder duɗe janngirɗe ɗen
Hol ko waɗi mogo no janngine e nder duɗe? Ko adii ɗuum, gila e duɗe leslese haa e duɗal jaaɓi haaɗtirde, kala duɗal ina joginoo dental mogiyankooɓe, tawi ko janngooɓe. Kono hannde, ngal ɗoo gollal ina ɗesi majjude. Hol ko saabi ngool majjugol? Holi battane mogo e nder nguurndam janngooɓe? Ngam jaabaade ɗee naamne eɗen ngonndi e Thierno Ibrahima Sory Tounkara jannginoowo mogo to duɗal “insti
![[Taskaram fillitaaɗo] Gila e hitaande 2000 Senegaal daranii ko sarɗinde alhaali ɗii daaraaji, duɗe ɗo Qur'aana janngetee](https://cdn.radoxo.com/images/podcasts/77925-laawol-ganndal-e-needi.webp?v=1793442468)
[Taskaram fillitaaɗo] Gila e hitaande 2000 Senegaal daranii ko sarɗinde alhaali ɗii daaraaji, duɗe ɗo Qur'aana janngetee
Ñannde 31 lewru tataɓuru ɓenndu nduu e sahaa ñalawma teddiniraaɗo Daara, Hooreejo Senegaal, Bassirou Diomaye Faye, huniima hesɗitinde e ɓeydude nafoore daaraaji (duɗe Quraan) e nder leydi ndii. Laamu Senegaal ɓami anniya naatnude duɗe Kuraana en e jande ngenndiire.Holno oo anniya jogori laatoraade. Ngam heɓde heen ko laaɓi eden ngondi e Mama KANE SOW jannginowoo tawaaɗo dental rewɓe jinnaaɓe yarla

Needi: mehugol humambinaaku e nafa janngingol ɗemɗe ngenndiije to duɗe jannginirɗe sukaaɓe
Senegaal yuɓɓinii mbatu winndereyankeewu mbuñaari "Yidan" ko wol goo ko batu nguu ina waɗe nder Afrik, tawi ina hawridini e ko ina ɓura 200 yimɓe mawɓe anndanɓe needi e nder winndere ndee ngam yeewtidde e peeje baawɗe waylude ngonka jaŋde duunde he. Koɗo men e Taskaram men Laawol Ganndal e Needi ko Mamadou Amadou Ly, gardiiɗo gollorduFedde nde wona laamu yankoore ngam ƴellitde jaŋde (ARED) e keɓɗo

Needi: ko holɗum woni needi sukaaɓe janngooɓe ɓen nde ɓe woni e guurte?
Banndiraaɓe musiɗɓe, tedduɓe, on calminaama bismillah mon e ndee yeewtere men LaawolGanndal e Needi. Toɓɓere men hannde ina yowitii e anndugol holko ko wonata golle sukaaɓe jannganooɓe e saahande ɓe woni e gurte. Eɗen Ngondi e Hama MAIGA eltoowo sukaaɓe saaha gurte to Dori. On njaaraama.

Holno janngoowo immitortoo caggal nde o ronki yawtude e ɓeto/egsame mum?
Heɗiiɓe RFI Fulfulde on njettaama e heɗaade taskaram men Laawol Ganndal e Needi. Toɓɓere yeewtere men hannde ko holno janngoowo immitortoo caggal nde o ronki heɓude egsamen makko? Ko Oumar Yaya BA hooreejo liise gonɗo Ceelaaw diiwan Fouta Toro woni koɗo yeewtere men e ndee yontere. Bismilla mon !

Toɓɓere yeewtere men hannde ko alhaali nguyka teskaaka e sahaa eksamaaji ɗii
Tedduɓe heɗiiɓe rfi fulfulde, on calminaama haa teeŋti e heɗatooɓe taskaram men laawol Ganndal e Needi. Toɓɓere men hannde ina yowitii e nguyka e nder duɗe jaŋngirɗe e sahaa kawɗe ɗee woni eksamaaji. Koɗo men e oo taskaram ko Fatimata Finda LENO, tergal fedde janngooɓe Gine, haɓatoonde nguyka nder duɗe janngirɗe ɗee.

Taskaram men arti ko e ñalɗi binndol woni FILID juɓɓinaaɗi to Dakar, e maayirde lewru 5ɓuru yawtundu nduu
Gila 19 haa 22 lewru 5ɓuru 2026, Dakar yuɓɓinii e laawol joyaɓol 5ɓuru ñalɗi binndol woni 'FILID'. Tiitoonde ndee hikka ko "Binndol ngam winndere nde alaa keeri." Fotde balɗe nay, laamorgo ngoo jaɓɓiima binndol, jeewte, e gostondiral pine jowitiingal e defte e golle paatuɗe e Afrik e winndere ndee. Ndee ɗoo jonnde hawradinii fotde winndooɓe Afriknaaɓe e Oropnaaɓe 30 ina wonndi e yuɓɓinooɓe defte,

Jannde e Needi: heblugol ɓeto (ndaartine) janngooɓe e timmoode ndee hitaande
Tedduɓee heɗiiɓe taskaram Laawol Ganndal e Needi on calminaama toɓɓere men hannde ina yowitii e keblagol suukaaɓe janngooɓe egsameeji walla ɓeto. Hoɓɓe men e ndee yeewtere ko Bara Souleymane DIALL jinnaaɗo janngoowo jinnaaɗo janngoowo e Adama SOW jinnaaɗo janngoowo to Guinée Mali. On njaaraama !











